This website does readability filtering of other pages. All styles, scripts, forms and ads are stripped. If you want your website excluded or have other feedback, use this form.

Minimalna plača bo omejena tudi navzgor

Prijavljen kot

Urejanje podatkov

Prijava v Delov uporabniški račun:

Za prijavo lahko uporabite vaš Facebook račun:

Kliknite za naročilo: Tiskane izdaje Digitalni paketi
Delove podjetniške zvezde Izvozniki Evropa smo ljudje Mobilnost Pogled 2020 Zdravje 2019 Učitelj sem! Učiteljica sem! Tv spored
  • Novice
  • Slovenija
  • Minimalna plača bo omejena tudi navzgor
minimalna plača | zvišanje | predlog | Levica

Minimalna plača bo omejena tudi navzgor

Predlog: Levica zadržana do amandmajev koalicije na njihov zakon o minimalni plači, na plenarni seji še možni popravki.

Objavljeno 10. december 2018 19.00 Posodobljeno 10. december 2018 19.11 Več kot 42.000 zaposlenih bo prihodnje leto prejemalo višjo minimalno plačo. Foto Roman Šipić/delo Barbara Hočevar Ljubljana - Novela zakona o minimalni plači gre na izredno sejo državnega zbora, ki bo v četrtek, v nekoliko drugačni obliki, kot so jo prvotno spisali v Levci. Koalicijska peterica je vložila dva amandmaja - minimalno plačo ne bi omejili le navzdol, temveč tudi navzgor, dodatkov pa ne bi izločili že 1. januarja 2019, temveč eno leto kasneje.

Minimalna plača bo od 1. januarja 2019 za 4,5 odstotka višja, kot je danes, in bo znašala 667 evrov neto. Eno leto kasneje, 1. januarja 2020, se bo povišala še za 5,2 odstotka na 700 evrov neto. Glede teh dveh določil predloga novele zakona o minimalni plači je v koalicijskih strankah in Levici konsenz. 

Soglašajo tudi glede tega, da se dodatki za težje pogoje, za delovno in poslovno uspešnost ter za delovno dobo izločijo iz minimalne plače, razhajajo pa se pri tem, od kdaj naprej bi te dodatke izločili. Levica je predlagala, da bi bilo to že čez 21 dni, koalicijska peterica pa je vložila amandma, da se dodatki ne bi več vštevali od 1. januarja 2020. Njihov argument je, da je za gospodarstvo ključnega pomena predvsem predvidljivost poslovnega okolja.

S tem bi se, utemeljujejo, tako javnemu kot zasebnemu sektorju zagotovil čas za prilagoditev in morebitno prestrukturiranje v smeri, ki bi omogočila mehkejši prehod na novo zakonsko ureditev. Parlamentarni odbor za delo, družino in socialne zadeve je amandma potrdil, Levica je bila pri njem zadržana, glasovala je pa proti drugemu amandmaju koalicije. Z njim namreč predlagajo, da minimalna plača ne bi imela le spodnje, temveč tudi zgornjo mejo.

Formulo za izračun, ki naj bi začela veljati leta 2021, predvideva, da znesek ne sme biti višji od seštevka zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za štirideset odstotkov ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Tudi s tem določilom se zagotavlja večja predvidljivost poslovnega okolja, saj bi na ta način delodajalci lahko že vnaprej predvideli maksimalni možni znesek minimalne plače v določenem obdobju.

Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za delo, pa osvetljuje še en vidik - štiričlanska družina z dvema minimalnima plačama je upravičena do več kot 500 evrov subvencij in socialnih transferjev. Vprašati se je treba, pravi Božič, v kakšni meri naj torej država vstopi in subvencionira določene tipe gospodarstva, da si lahko privoščijo tako nizke plače. Ljudje, ki v njih delajo, dejansko preživijo na račun tega, da drugi prispevajo za njih.

»Če več kot tretjina neto razpoložljivega dohodka nekoga, ki dela poln delovni čas, izhaja iz socialnih transferjev, to presega ekonomska ali socialna vprašanja, ampak gre za temelje tega, kako bi radi, da se naša družba v prihodnje  razvija,« meni Božič. Povezane vsebine

×

Pristop sistemu sporočil portala DELO.SI